Kljub temu, da se danes večina proizvajalcev odloča za izdelavo akumulatorjev, ki praktično ne potrebujejo posebnega vzdrževanja (pod vzdrževanje si največkrat predstavljamo dolivanje destilirane vode v akumulator, ki je bilo v preteklosti velikokrat potrebno), je vseeno potrebno skrbno nadzorovati stanje vašega akumulatorja, da ne pride do neljubih presenečenj.
Idealno bi bilo, če bi bil vaš akumulator ves čas optimalno napolnjen.
Stanje napolnjenosti akumulatorja se lahko določi z merjenjem gostote elektrolita (areometer) ali napetosti mirovanja (Voltmeter) po naslednji tabeli, vendar so možne tolerance v določanju napolnjenosti za +/-10% :
NAPOLNJENOST(%) GOSTOTA(g/cm3) NAPETOST MIROVANJA(V) 100 1,285 12,80
80 1,250 12,58
50 1,195 12,28
20 1,140 12,00
0 1,100 11,78
Stanje napolnjenosti akumulatorja vam najbolje oceni strokovnjak.
Do večje izpraznitve akumulatorja lahko pride predvsem zaradi različnih razlogov, kot so:
- napaka na napeljavi vozila (preboj inštalacije, diode…),
- priklopljeni porabniki, ko vozilo miruje,
- slabo polnjenje izpod 13,7 V (napaka na napetostnem regulatorju),
- samopraznjenje zaradi nečistoče na pokrovu akumulatorja,
- predolgo skladiščenje brez dopolnjevanja (dopolnjevajne je potrebno vsake 3 do 6 mesecev predvsem za klasične akumulatorje).
Eden izmed izjemno pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na slabo delovanje akumulatorja, je proces samopraznjenja akumulatorja. Gre za postopno zmanjševanje kapacitete vašega akumulatorja, do tega pride zaradi dolgotrajnega skladiščenja akumulatorja, skritih odjemalcev, daljše neuporabe vozila, ipd. Posebej so občutljivi akumulatorji, ki jih uporabljamo sezonsko (npr. motorna kolesa, navtika, kmetijski stroji,…) Priporočljivo je, da v takih primerih pred koncem sezone preverite stanje napolnjenosti vašega akumulatorja in ga pred skladiščenjem dopolnite. Med zimo oz. v obdobju, ko vozilo dlje časa miruje, je priporočljivo akumulator odklopiti iz tokokroga (snamete enega od priključkov), zato da preprečite samopraznjenje akumulatorja ali pa akumulator vzamete iz vozila in ga skrbno shranite (v suhem in hladnem prostoru).
Na proces samopraznjenja je najbolj občutljiv klasični akumulator, vendar pa za nobeno izvedbo ni priporočljiva izpraznitev izpod 12,3V pri odprtem tokokrogu. Na splošno velja, da je pri startnih svinčenih akumulatorjih prisotno od 0,3-5% povprečno dnevno praznjenje, katero pa dober polnilni sistem vozila uspe med vožnjo v večini primerov nadomestiti. Ob skrbnem spremljanju stanja napolnjenosti vašega akumulatorja, se ob pravočasnem dopolnjevanju takega akumulatorja lahko življenjska doba akumulatorja bistveno podaljša, zagonska moč pa se ohrani.
Včasih prihaja tudi do obratnega stanja- stanje prepolnjevanja akumulatorja zaradi napake na napetostnem regulatorju. Pri tem se akumulator prekomerno segreva, nivo elektrolita se hitro zmanjšuje. V takem primeru je potrebno opraviti kontrolni pregled napetostnega regulatorja na vozilu.
Dolgotrajnejša izpraznitev akumulatorja pušča posledice, ki se odražajo na zmanjšani startni sposobnosti in življenjski dobi ali pa celo uničenju akumulatorja (sulfatizacija).
Sulfatizacija je najpogostejša napaka pri akumulatorjih, ki so veliko v stanju mirovanja. Do sulfatizacije pride zaradi zelo močne izpraznjenosti akumulatorja (izpraznjen ali nepopolno napolnjen akumulator miruje več mesecev). Pri tem pride do močne spremembe strukture svinčevega sulfata v elektrodah, kar v daljšem časovnem obdobju lahko povzroči uničenje akumulatorja.
Najuspešneje tak akumulator napolnimo s polnilniki, ki imajo možnost nastavitve konstantnega polnilnega toka, tako da lahko generirajo zelo velike izhodne napetosti (več kot 50 do 60 V). To je potrebno, ker ima sulfatiziran akumulator zelo veliko notranjo upornost. Pri takšnem polnjenju so opazni znaki elektrolize (plinjenje, vrenje, segrevanje, rahlo pokanje), katerih intenzivnost je odvisna od velikosti polnilnega toka in stopnje sulfatizacije. Za tako izpraznjene akumulatorje je priporočljivo, da se polnjenje opravi v strokovno usposobljeni delavnici, saj z veliko serijskimi cenenimi polnilci, ki imajo napetostno omejene karakteristike, akumulatorja praktično ni mogoče napolniti.
Zimske razmere še posebej neugodno vplivajo na akumulator. Ker dobimo električni tok iz akumulatorja s pomočjo kemične reakcije v njem, se pri spremembi temperature spremeni tudi intenzivnost kemične reakcije, kapaciteta akumulatorja se pri tem močno zniža. Zaradi nizke temperature pa je zaradi krčenja kovin tudi težje zagnati motor. V zimskih razmerah, ko se temperature gibljejo pod 0 C, se zato poveča izpad akumulatorjev.
Akumulator je potrebno pred zimo pregledati in ga po potrebi zamenjati, saj slab akumulator v zimskih razmerah ne nudi dovolj zagonskega toka za vžig motorja. Kot zanimivost naj povem, da se pri padcu temperature na 0 C potrebna energija za vžig motorja poveča za 55%, ob padcu temperature na –18 C pa kar za 110%. V zimskih razmerah se tudi poveča število porabnikov (ventilacija, brisalci, daljše gretje žarilnih svečk…), zato se razdalja, pri kateri nadomestimo izgubo energije ob zagonu motorja, poveča. Lahko rečemo, da večino zimskega časa prevozimo z negativno energijsko bilanco. Zato je pozimi dobro imeti rezervno energijo oz. večji zagonski tok.
Na koncu bi vas želel opozoriti še na najpogostejše napake uporabnikov, s katerimi se srečujem pri svojem delu. Te so:
-
- Formiranje novega akumulatorja; nov akumulator, ki je suho polnjen, nikoli ne napolnite z destilirano vodo. Prvo formiranje mora biti opravljeno strokovno. Za formiranje akumulatorja je potrebno v akumulator naliti žvepleno kislino ustrezne gostote. Destilirana voda tak akumulator uniči.
- Stare zaloge; preverite, kako star je akumulator, ki ste ga kupili. Zgodi se, da imajo trgovci stare zaloge. Tak akumulator potrebuje takojšnje dopolnjevanje. Priporočljivo je, da vam suho formirani akumulator trgovec napolni takoj ob nakupu, s tem se podaljša življenjska doba akumulatorja.
- Daljše mirovanje akumulatorja; ob daljši neuporabi motornega vozila se ravnajte po zgoraj opisanih navodilih shranjevanja akumulatorja. Vedno pred shranitvijo vozila preverite stanje vašega akumulatorja. Nikoli pred shranitvijo iz akumulatorja ne izlijte elektrolita!
- Vzdrževanje akumulatorja; po daljši neuporabi motornega vozila preverite pole akumulatorja in jih po potrebi očistite in zaščitite (protikislinska mast). Oksidacija in sulfatizacija polovih izvodov ne povzročata uničenja akumulatorja, povzročata pa velike težave pri zagonu motorja.
- Obrnjena polarizacija; redko se zgodi, da ob »domačem« polnjenju akumulatorja zamenjate pole akumulatorja. To je sicer možno le pri globoko izpraznjenem akumulatorju. Po takem polnjenju dobi akumulator negativno napetost (tudi do 11V). Če tak akumulator vgradimo v vozilo, lahko naredimo veliko škodo električni inštalaciji na vozilu.
Ob koncu naj vam zaželim čim manj težav z vašim akumulatorjem ter srečno vožnjo.
Grajzar Boštjan
O AVTORJU
Grajzar Boštjan je predstavnik tretje generacije uspešnega družinskega podjetja, ki se že več kot 70 let ukvarja z akumulatorstvom. Vse do 90-ih let so akumulatorje izdelovali sami. Sloves akumulatorske delavnice ni potrjevala samo kvaliteta njenih izdelkov temveč tudi tehnični dosežki, kot so konstruiranje in izdelava akumulatorja za ljubljanski trolejbus, akumulatorji so se vgrajevali v tovornjake znamke OM, med drugo svetovno vojno so izdelali akumulator za ljubljanski radio Kričač.
Modernizacija je konkurenčnost takih akumulatorjev ogrozila, zato so se v zadnjem času usmerili predvsem v servisiranje, popravila in prodajo akumulatorjev različnih tipov proizvajalcev. Zaradi preureditvenega načrta MOL so se po več kot 50 letih poslovanja na Komenskega ulici v Ljubljani v maju 2001 preselili v nove sodobne poslovne prostore na Leskoškovi 12 v Ljubljani.
